V zadnjih dveh letih smo se že navadili, da ob vsaki večji naravni katastrofi povezani z vremenom (poplave, neurja itd.) slišimo, da je zanjo kriv El Nino. Tudi to, kaj El Nino je - ogromna gmota toplejše vode, ki se razvije v Tihem oceanu in potuje proti Ameriki - vemo že praktično vsi. O tem, kako in zakaj El Nino nastane pa, razen meglenih izjav o globalnem ogrevanju, ne slišimo ničesar.
Vendar za nastanek El Nina ni krivo globalno ogrevanje. Res je, da so bili v zadnjih letih zabeleženi dvigi povprečne temperature oceanov, vendar to velja za vse oceane v enaki meri. El Nino pa je "drastičen" dvig temperature vode in se razvije samo v Indoneziji. Zakaj se tako "drastično" ne segrejejo tudi druga področja, npr. Sredozemsko morje, ki je manjše, bolj zaprto in bi se hitreje segrelo?
Razlika med ostalimi področji in Indonezijo je v tem, da je Indonezija znana po precejšnjem številu delujočih vulkanov - tudi podvodnih. Le ti ob izbruhih segrevajo okoliško vodo, ki se nato dviguje na površje. Pojavi se El Nino.
Spodnji graf prikazuje število potresov na področju, kjer nastaja El Nino od leta 1970 do 1998. Če upoštevamo, da število potresov ob vulkanskih izbruhih naraste, potem lahko sklepamo, da povečano število potresov pomeni tudi povečano vulkansko aktivnost na omenjenem področju. Iz grafa lahko razberemo precejšnje povečanje v letu 1982 in v letih 1995-1997. To ustreza El Ninu 1982-1983 in 1996-1998, ki sta bila najmočnejša do sedaj.
El Nino je pojav, ki ga poznamo že dalj časa. Zapisi o njem segajo več 1000 let nazaj. A v najhujši obliki se pojavlja šele v zadnjem času. Verjetno je zaradi tega po pomoti povezan z globalnim ogrevanjem. Sedaj ko poznamo njegov pravi vzrok, se seveda vprašamo: El Nino postaja močnejši in močnejši, vzrok zanj pa je povečana vulkanska in potresna aktivnost. Ali se je seizmična aktivnost v zadnjih letih povečala?
Seveda. Rast števila potresov je znana že dalj časa, a izgovor zanjo se večinoma glasi: zaradi večjega števila merilnikov zaznamo več potresnih sunkov, zato povečanje. Do neke mere je izgovor točen, vendar povečano število merilnikov prispeva svoj delež samo pri zaznavanju šibkejših potresnih sunkov. Povečanje pa se opazi tudi, če upoštevamo samo potrese močnejše od 3. stopnje po Richterju:
Precejšnje povečanje potresnih sunkov močnejših od 3. stopnje po Richterju je v zadnjih letih opazno tudi pri globinskih potresih (potresih v globini 600-700km, t.i. transition zone):
Ob predvidevaju, da se bo povečanje seizmične aktivnosti nadaljevalo s sedanjim tempom lahko sklepamo, da bomo v prihodnjih letih deležni vedno pogostejših potresnih sunkov. Bodite pripravljeni. Prav tako lahko kmalu, verjetno že prihodnje leto, pričakujemo nov, še močnejši El Nino in z njim še več vremenskih nevšečnosti. Če se ukvarjajte s pridelavo hrane, poskusite preseliti čimveč pridelkov v tople grede ali zaprte prostore, saj bodo razmere na prostem postale preslabe.
Vedno močnejši El Nino torej ni osnovni vzrok za slabo vreme in vremenske nevšečnosti. Je zgolj posledica povečevanja seizmične aktivnosti, ki nadalje posredno preko El Nina vpliva tudi na vreme. Več o tem, zakaj prihaja do povečanja seizmične aktivnosti, si lahko preberete v članku Planet X.
(Vir podatkov za grafe je Council of the National Seismic System Earthquake Catalog. Podatki za leto 1998 so ocenjeni: število potresov v prvih 6 mesecih pomnoženo z 2.)
Članki:
Copyright (C) 1996, 1998 Krištof Gajšek
Vse pravice pridržane. Članek lahko natisnete ali
kopirate za osebno uporabo in prepričanje ali za posredovanje
drugim (npr. ljudem, ki nimajo dostopa do Interneta), vendar ne
smete članka razmnoževati z namenom prodaje ali distribucije
brez pisnega dovoljenja s strani avtorja. V primeru
razširjanja članka obvezno navedite vir http://www.zetatalk.com/slovene/elnino.htm
[ Pogovor z Zetami ] [ Težki časi ] [ E-pošta ]